JESEN

 

 

Jesen je tu, toplote ni

in hladni dnevi se vrstijo.

 

Srce je prazno, sreče ni,

želi poletja, da bi se vrnilo.

 

Ali časa nič, ustavi ne,

mi le za njim drvimo!

 

Za sabo puščamo sledi,

a sreče ne ulovimo.

 

Kaj sreča je? Se vprašam jaz.

Za vsakega ima drug obraz.

 

Že mislim, da sem videl jo,

hitim za njo, da ujel bi jo.

 

Ali obraz njen spet ni pravi,

hitim naprej, stavi se, jesen je tu, mi pravi!