ČUDEN SVET

 

 

O Bog,

daj moč mi uma,

da razumem svet,

ki v njem živim.

 

Življenje svoje

sem posvetil delu

in mislil sem,

da ustvarjam boljši jutri.

 

Za rast in srečo

mladega rodu,

da bi živel življenje,

ki vredno je človeka.

 

A ves moj trud

se v nič sprevrača,

kar danes dobro je,

se jutri mi spotika.

 

Ko kdaj, pa kdaj,

se ustavi mi korak,

ker moči si nabiram

za naprej.

Se uzrem nazaj!

Kaj vidim?

Pošasti, ki zrasle

iz mojega so truda.

 

Na mesto sreče

in brezskrbnih dni,

me zdaj skrbi, če rod naš mladi,

za nami sploh še preživi?

 

Gradili rakete

in atomske bombe,

da strah sosedom

bi pognali v kosti!

 

Zdaj strah je mene,

če bomba res se razleti,

saj ona nič ne ve za meje,

zato lahko vsakemu izmed nas kaj stori.

 

O Bog, ne daj,

da moje bi nepravo delo

uničilo vse to,

kar naj bi tu živelo!